NAGRADNA IGRA 25. jurčičev pohod

 

Ob robu tokratnega, jubilejnega Jurčičevega pohoda bo potekala tudi nagradna igra s skoraj 300 bogatimi in raznovrstnimi nagradami, ki so jih zagotovila podjetja, turistična društva in zavod, s sedežem v občini Ivančna Gorica. Nagradna igra poteka od srede, 21. februarja do 4. marca 2018 do 12.00. V nagradni igri lahko sodelujete vsi, pohodniki in tudi tisti, ki se pohoda ne boste udeležili.

In kako do mamljivih nagrad?

Na več načinov. V komentar na Facebook strani Občina Ivančna Gorica ali Instagramu Občina Ivančna Gorica zapišite odgovor na nagradno vprašanje. Na nagradno vprašanje, zastavljeno na Facebook strani Občina Ivančna Gorica in Instagramu Občina Ivančna Gorica, lahko odgovorite tudi na spletni strani www.jurcicevapot.si Drugi način je, da na dan pohoda, 3. marca 2018, objavite fotografijo dogajanja na pohodu ali pa se fotografirajte z junaki Josipa Jurčiča, ki jih boste srečali na pohodu. Pri objavi na Facebook strani Občina Ivančna Gorica ali Instagramu Občina Ivančna Gorica uporabite ključnik #jurcicevapot. V žrebanju za nagrade, tretji način, pa boste sodelovali tudi tisti, ki boste na ali po pohodu pravilno odgovorili na vprašanja v literarnem nagradnem kvizu in vprašalnik ob koncu pohoda oddali na za to določenem mestu.

Pripravili smo vam namige za pravilne odgovore na nagradna vprašanja

Odgovore zabeležite kot komentar pod vsako nagradno vprašanje na Facebook strani ali Instagramu. V primeru, da ne uporabljate Facebooka ali Instagrama lahko na nagradno vprašanje odgovorite na tej spletni strani s klikom na spodnji gumb. V nagradnem skladu imamo skoraj 300 praktičnih nagrad, ki so jih prispevala podjetja v občini Ivančna Gorica in turistični ponudniki.

Pravila in pogoji nagradne igre 25. Jurčičev pohod >>

Nagradni sklad

  • AMD Šentvid pri Stični: 10 x vstopnica za dve osebi za državno prvenstvo v motokrosu 23. septembra v Šentvidu pri Stični s Timom Gajserjem.
  • Armex Armature: 8 x filter za deževnico
  • Avtoservis Caroliner Zajec: 10 x dezinfekcija klimatske naprave
  • Berryshka: 25 x vstopnica za voden ogled destilarne in čokoladnice z degustacijo in Berryshka darilom presenečenja
  • Fitnes Energy: Obisk savne za dve osebi in 1x meritev in analiza telesne strukture na analizatorju Tanita
  • Čebelarsko društvo Krka in Zagradec: 20 x pol kilograma medu
  • Gostilna pri Japu: 2 x nedeljsko kosilo za dve osebi
  • Gradišče nad Stično – Lavričeva koča: 10 x Gradiška pojedina
  • Jupitra – Moja voda: 3 x mehanski filter za vode
  • Kavarna Sonček: 25 x tortica po izbiri in 25 x sladoled
  • Konjeniško društvo ranč Prebil: 10 x brezplačna ura jahanja
  • Mesarstva Maver: 15 x dve Krjavljevi polsuhi klobasi
  • Mestno kopališče Višnja Gora: 30 x dnevna karta za bazen
  • Muzej Krščanstva na Slovenskem: 30 x družinska karta za ogled muzeja
  • Senčila Oven: 5 x Izdelava notranje žaluzije, širina lamel 25 mm, barva po izbiri, v velikosti do 1,5 m²
  • TD Krka: 10 x vstopnica za dve osebi (odrasla + otroška) za voden ogled Krške jame in izvira reke Krke.
  • TD Muljava: 12 x magnet z junaki iz Desetega brata in 3 x lesena piščal
  • Trgovina Petish: 10 x vreča hrane za pse (3 kg) ali mačke (1,5 kg)
  • Zavarovalnica Sava: 12 x brisača, bidon in nahrbtnik
  • Zavod prijetno domače: 15 x družinska vstopnica za Muzej Josipa Jurčiča
Pokrovitelji
Senčila Oven<dataavatar hidden data-avatar-url=https://secure.gravatar.com/avatar/a622d17c8710d7ef26f1d5a8ec611981?s=96&d=mm&r=g></dataavatar>
Senčila Oven

Senčila Oven

V podjetju Senčila Oven se ukvarjajo z izdelavo, montažo in servisom zunanjih in notranjih senčil. Vsa senčila izdelajo po meri in pri delu uporabljajo kakovostne materiale priznanih evropskih proizvajalcev. Strankam nudijo celovito storitev, od svetovanja, ogleda...

Pokrovitelji
Avtoservis Caroliner Zajec<dataavatar hidden data-avatar-url=https://secure.gravatar.com/avatar/a622d17c8710d7ef26f1d5a8ec611981?s=96&d=mm&r=g></dataavatar>
Avtoservis Caroliner Zajec

Avtoservis Caroliner Zajec

V Avtoservisu Caroliner Zajec nudijo kakovostne in strokovne servisne storitve za vse vrste vozil. Servisirajo tako avtomobile z bencinskimi in dizelskimi motorji kot tudi električna vozila. V sodobni avtomehanični delavnici vsa popravila izvedejo skladno s...

Pokrovitelji
Turistično društvo Krka<dataavatar hidden data-avatar-url=https://secure.gravatar.com/avatar/a622d17c8710d7ef26f1d5a8ec611981?s=96&d=mm&r=g></dataavatar>
Turistično društvo Krka

Turistično društvo Krka

Vabimo vas na potepanje po turistični destinaciji Prijetno domače – občina Ivančna Gorica, kjer boste spoznali lepote dolenjske pokrajine, njeno mehkobo in gostoljubnost. Življenje Dolenjcev nekoč in danes boste ob odlični hrani in pijači spoznali skozi prizmo...

Pokrovitelji
Armex Armature<dataavatar hidden data-avatar-url=https://secure.gravatar.com/avatar/a622d17c8710d7ef26f1d5a8ec611981?s=96&d=mm&r=g></dataavatar>
Armex Armature

Armex Armature

Podjetje Armex Armature strankam nudi storitve s področja vodovoda in kanalizacije. Ukvarja se s proizvodnjo hladnovodnih armatur (nadzemni in podzemni hidranti, ventili za hišne priključke …), fazonskih kosov, pribora za vgradnjo ventilov, spojnih kosov za cevi in...

Pokrovitelji
Turistično društvo Muljava<dataavatar hidden data-avatar-url=https://secure.gravatar.com/avatar/a622d17c8710d7ef26f1d5a8ec611981?s=96&d=mm&r=g></dataavatar>
Turistično društvo Muljava

Turistično društvo Muljava

Turistično društvo Muljava že od leta 1983 aktivno sodeluje pri turistični ponudbi kraja in ponudbi občinske turistične zveze te občine Ivančna Gorica. Dejavno ni le na turističnem področju, temveč sodeluje pri organizaciji različnih vrst prireditev, aktivno je...

Pokrovitelji
Fitnes studio Energy<dataavatar hidden data-avatar-url=https://secure.gravatar.com/avatar/a622d17c8710d7ef26f1d5a8ec611981?s=96&d=mm&r=g></dataavatar>
Fitnes studio Energy

Fitnes studio Energy

V fitnes studiu Energy imajo številne fitnes naprave za celoviti trening. Če niste prepričani, kako začeti, vam bodo njihovi trenerji z veseljem priskočili na pomoč. Lahko se odločite tudi za osebno trenerstvo, kjer vam bo trener sestavil načrt prehrane in...

Pokrovitelji
AMD Šentvid pri Stični<dataavatar hidden data-avatar-url=https://secure.gravatar.com/avatar/a622d17c8710d7ef26f1d5a8ec611981?s=96&d=mm&r=g></dataavatar>
AMD Šentvid pri Stični

AMD Šentvid pri Stični

Začetki delovanja Avto-moto društva Šentvid pri Stični segajo v leto 1946, ko je bilo društvo sicer z nekoliko drugačnim imenom »Avto-moto grupa« ustanovljeno v Ivančni Gorici. Športna dejavnost društva je postajala vse bolj priljubljena, AMD Šentvid pri Stični pa...

Pokrovitelji
Zavarovalnica Sava<dataavatar hidden data-avatar-url=https://secure.gravatar.com/avatar/a622d17c8710d7ef26f1d5a8ec611981?s=96&d=mm&r=g></dataavatar>
Zavarovalnica Sava

Zavarovalnica Sava

Zavarovalnica Sava je nastala z združitvijo Zavarovalnice Maribor, zavarovalnice Tilia in hrvaških družb Velebit osiguranje ter Velebit životno osiguranje. Njihovo poslanstvo je predana skrb za neprestan napredek in ustvarjanje čim bolj kakovostnega življenja. Kot...

Pokrovitelji
Gostilna pri Japu<dataavatar hidden data-avatar-url=https://secure.gravatar.com/avatar/a622d17c8710d7ef26f1d5a8ec611981?s=96&d=mm&r=g></dataavatar>
Gostilna pri Japu

Gostilna pri Japu

Gostilna pri Japu je družinska gostilna, ki deluje že od leta 1980. Našli jo boste v naročju prelepih dolenjskih gričev in gozdov, ki jih krasi reka Temenica. Poleg gostilne stoji pokrit letni vrt, na katerem lahko ob okusni hrani in hladni pijači uživate ob...

Pokrovitelji
Kavarna Sonček<dataavatar hidden data-avatar-url=https://secure.gravatar.com/avatar/a622d17c8710d7ef26f1d5a8ec611981?s=96&d=mm&r=g></dataavatar>
Kavarna Sonček

Kavarna Sonček

Kavarna Sonček je postala priljubljena in prijetna lokacija za druženje Ivančanov ob šefovi kuhinji in ustvarjenih sladicah po lastnih recepturah. Ponudba je pestra. Vsak dan nudijo sveže pečene torte, kremne rezine, v poletnem času pa tudi pester izbor sladoledov...

Deseti brat

»Kje si pa doma? Kako je to, da po svetu ne hodiš, ker praviš, da si deseti brat?!«

»Jaz sem doma, kjer so dobri ljudje, kjer po mojem jeziku govore. Nimam svojega zapečka, pa se ne pritožujem zato. Če ne verjameš, da sem deseti, pa pusti. Misli, kolikor  hočeš, pa malo govori, če nočeš, da se ti kaj ne zgodi. Zdaj pa molči o tem, in kaj veselega govori. Jaz imam poskočne in vesele ljudi rad. Juheja, hopsasa!«

Manica
»Ali tu pri nas na deželi imamo ves drug zrak kakor v mestu, zato boste pri nas zdravi ko riba in, ker ste mladi, ne odide vam univerza, tudi če se pogodimo s časom še za dalje.«

»Boste videli, gospod učenik,« spregovori Manica, «da pri nas ni tako dolgočasno življenje, kakor si morda mislite in kakor se vam je na prvi pogled zdelo. Posebno ker ste ponoči prišli, niste videli, kako lepo okolico imamo. Tukaj pri nas se boste učili lahko naravo in ljudi poznavati; zakaj po mojih mislih je malokje toliko originalnih, nevsakdanjih značajev ko v našem okrožju. Če Bog da, privadili se boste tako našega življenja, da ostanete tudi več ko dve leti.«

Slemenice
Slemenice so stale na nizki višini. Vrt, z gostim sadjem preraščen, katerega je sinoči le na pol videl, razprostiral  se je po rebri posebno lepo na južno stran. Precej za vrtom pa se je začel travnik ob obeh plateh malega potoka, ki se je daleč po vedno ožji dolini med vrbovimi grmi vil in bleščal v jutranjem soncu. Tudi velika samotna lipa, ki je ponosno na samem raztezala široko razraščene veje, dala se je s strani zapaziti. Konec dolgega žleba se je potok nalival v širok ribnjak, ki je bil  majhnemu jezeru podoben. Na obe plati ribnjaka pa se je vzdigovala strmina, na desni strani gosto preraščena, na levi pa gola, kamenita tja do vasice, ki se je, na vzvišenini stoje, okolici kaj lepo podajala. Med gradom in vasjo je bila majhna podružna cerkvica z ograjenim pokopališčem, katero so bili nekdanji slemeniški gospodje postavili. Proti vzhodu čez vrt in čez travnik pak je Kvas videl posamno večje domovje; vendar, ker je stalo tik hoste in se ni veliko videlo iz drevja, zato ni mogel razsoditi, ali je hiša premožnega kmečkega moža ali pa gradič. Visoki macesni in redno nasajene lipe so kazale na gradič. To je bil Polesek.«
Obrhek
Obrhek se pravi vasi samo zato, ker je stavljena ob vrhu na levici že imenovane doline, kjer je bil grajski ribnjak. Zraven te misli imam pa še drugo, manj razvito, namreč to, da je pri vsej moji prizadetvi in preiskavi še zmerom mogoče, da je Obrhek ime dobil od tega staroslovanskega malika ali od onega božanstva, samo da sem jaz prekratkega pogleda in da imam premalo ali pa nič genialnega duha naših starinarjev.

»Glej, ljudje pravijo, da ti hudir sam  – Bog nas varuj in sveti božji križ! – denar donaša, zato se ti ga nikoli ne zmanjka,« pravi Matevžek.

»V kakšni postavi pa dohaja k meni, ali v mačji koži ali s kozlovo brado ali z oslovsko peto? Kaj pravijo?« pravi deseti brat in se tako smeje, da je bila Matevžka res misel, za resnico verjeti, kar je vprašal v šali.

»Polsedmo brazdo pod zemljo ga ima vrag zakopanega – tako so včasi pravili – in ti ga menda najdeš, zato ker si deseti brat.«

»Tako pravijo? Ali ti verjameš ali ne verjameš?« Vpraša Martin s smehom.

Krjavelj
Bil je ta mož čez šestdeset let star, srednje velikosti, pa precej životen. Lica je bil zabuhlega, čela nazaj visečega in nekaj čudnega, pol škilavega pogleda. Oblečen je bil pozimi v suknjo, ki je bila bog ve kdaj vojaška in iz plavega sukna, kateri se pa kdaj iz množice pomečkov, zaplat in lukenj, z vlaknom in nitmi zapletenih, že ni poznalo, katera barva in zaplata je bila prvotna in katera je šele potlej pridejana. Hlače prtnenice so segale samo do kolena, kjer je Krjavelj za malo ped bose kože kazal, kjer so bile golenice njihovih čevljev že tolikokrat udelane, da niso več segle do kolena in do stremen. Na glavi je imel klobuk s širokimi kraji, kakor ga sem ter tja današnji čas samo še včasi v starini ali na glavi častitljivega slovenskega deda vidimo, ki se ne da zapeljati neumnim nošam mlajšega sveta. Pa da bi Krjavelj pokazal, da je svoje dni cesarja služil, torej kaj sveta iskusil, ime je krajevec nad levim ušesom gor zavihan in na oglavje pripet kakor nekdanji brambovci v francoski vojski.
O hudiču
» O to pa je to! Hudir je pa, hudir.« Rekši, se stegne po mizi, pomakne klobuk nazaj in z glavo pritrkovaje pravi: »Saj sem ga jaz presekal, o polnoči sem ga presekal, na dva kosa.«

»Povedi nam, kako je bilo.«

»Takole: jaz stojim ob enajstih na barki za stražo pa -»

»Pred si pa rekel, da o polnoči,« seže mu France v besedo.

Krjavelj se ni dal ni temu ugovoru ni smehu motiti, ampak je svojo trdil in dejal: »O enajstih je bilo, to še dobro vem. Sam sem stal, megla je bila in tema kakor v rogu. Zeblo me je pa sabljo sem imel. Dremoten sem prihajal; zato sem začel tjakaj po morju gledati.«

»Kako si po morju gledal, ko je bila tema?«

»Naj bo tema, saj sem imel kresilo in gobo in drva, pa sem zakuril. Kar gori v jamboru nekaj pravi: vrr, vrr, vrr! Jaz gledam, gledam  – ni bilo nič! Spet dremoten začnem prihajati. Le počenem tja na tla. Kar se barka tri pota zaguglje sem ter tja.  Jaz gledam, gledam, poslušam – nič ni bilo. Kar nekaj sem po morju pride po vodi in z nogami pravi: comp! comp,! comp!

Jaz gledam – kar vidim, da hudir gre! …«

»Kako si pa vedel, da je hudič?« vpraša eden nevernih poslušalcev.

»Kaj bi ne vedel! Ali ni imel rdečih hlač, zelene kapice, kosmatih tačic in takih nohtov na prstih ko onile kavlji pri vagi?«

»Ali te je bilo kaj strah?« vpraša krčmar.

»Kako me bo strah, ko sem bridko sabljo v rokah držal? – No, potlej je bila tista pošast ali tisti peklenski škrat plezal gor ob barki prav na glas: škreb! škreb! škreb! Kakor je na vrh prišel, pa se ti je iz oči v oči meni nasproti postavil. Sveta mamka božja sedem križev in težav – sem jaz dejal – pa sem zavzdignil bridko sabljo pa sem zamahnil pa sem čez glavo ubral in loputnil: lop! – pa sem ga presekal, samega hudiča sem presekal, na dva kosa!«

»Kako pa veš, da si ga presekal?« vpraša Francelj.

»Kaj bi ne vedel, saj je dvakrat padlo v morje; prvič je reklo: štrbunk!,  vdrugič pa se je slišalo: štr-bunk! Pa reci potlej, da ga nisem presekal, da ga nisem na dva kosa presekal.»

»To je res, da si ga! Na, pij, ki si tako dobro delo storil,» pravi Matevžek.

Polesk
Grad je imel samo eno nadstropje; na širjavo pa ga je bilo precej, tako da je bilo veliko izb in shramb praznih. Zid je zunaj osivel, tako da je bilo videti, kakor da bi vse plesnovalo. Grad je bil krit s šibrami; tu in tam pa,  kjer je bil sneg ali kjer je burja tako luknjo naredila, zadelana je bila streha z deskami.  Hlevi in drugi podstreški pa so bili kriti s slamo, na kateri je rasel mah in staroletni tresek. Če ne štejemo nekaj kuretine, pisane mačke in lovskega psa, ni bilo v vsem Polesku več živali ko dva repa, ena krava in mlad, lep konj v hlevu.

Na majhne kosce razdeljene in z raznimi semeni obsejane njive okrog Poleska kakor tudi raznovrstna gospodarska orodja in vozovi, ki so bili zarjaveli in razvrti nakopičeni pod lopo, vse to je pričalo, da se gospodar ne peča sam s kmetijo, ampak da je zemlja v najemu.

Po vsem tem bi človek sklepal, da mora gospod s Poleska kaj ubožen biti. Ali vsi ljudje v okrožju so vedeli, da to ni res, da gospod Piškav in njegov sin imata tako življenje, kakršnega si le želita; nekateri so celo trdili, da ima stari Poleskar toliko denarja, da ga v dveh dneh ne sešteje.

»Povedi nam, kako je bilo.«

»Takole: jaz stojim ob enajstih na barki za stražo pa -»

»Pred si pa rekel, da o polnoči,« seže mu France v besedo.

Krjavelj se ni dal ni temu ugovoru ni smehu motiti, ampak je svojo trdil in dejal: »O enajstih je bilo, to še dobro vem. Sam sem stal, megla je bila in tema kakor v rogu. Zeblo me je pa sabljo sem imel. Dremoten sem prihajal; zato sem začel tjakaj po morju gledati.«

»Kako si po morju gledal, ko je bila tema?«

»Naj bo tema, saj sem imel kresilo in gobo in drva, pa sem zakuril. Kar gori v jamboru nekaj pravi: vrr, vrr, vrr! Jaz gledam, gledam  – ni bilo nič! Spet dremoten začnem prihajati. Le počenem tja na tla. Kar se barka tri pota zaguglje sem ter tja.  Jaz gledam, gledam, poslušam – nič ni bilo. Kar nekaj sem po morju pride po vodi in z nogami pravi: comp! comp,! comp!

Jaz gledam – kar vidim, da hudir gre! …«

»Kako si pa vedel, da je hudič?« vpraša eden nevernih poslušalcev.

»Kaj bi ne vedel! Ali ni imel rdečih hlač, zelene kapice, kosmatih tačic in takih nohtov na prstih ko onile kavlji pri vagi?«

»Ali te je bilo kaj strah?« vpraša krčmar.

»Kako me bo strah, ko sem bridko sabljo v rokah držal? – No, potlej je bila tista pošast ali tisti peklenski škrat plezal gor ob barki prav na glas: škreb! škreb! škreb! Kakor je na vrh prišel, pa se ti je iz oči v oči meni nasproti postavil. Sveta mamka božja sedem križev in težav – sem jaz dejal – pa sem zavzdignil bridko sabljo pa sem zamahnil pa sem čez glavo ubral in loputnil: lop! – pa sem ga presekal, samega hudiča sem presekal, na dva kosa!«

»Kako pa veš, da si ga presekal?« vpraša Francelj.

»Kaj bi ne vedel, saj je dvakrat padlo v morje; prvič je reklo: štrbunk!,  vdrugič pa se je slišalo: štr-bunk! Pa reci potlej, da ga nisem presekal, da ga nisem na dva kosa presekal.»

»To je res, da si ga! Na, pij, ki si tako dobro delo storil,» pravi Matevžek.

Križ – zaklad
Potok, ki teče čez slemeniške travnike in potem dalje mimo Obrhka, izvira v severu komaj dobre pol ure od velike lepe v odstranskem zatišju izpod hriba, preraščenega z brezjem in jelševjem. Ravno mimo skal, z robidovjem prepletenih, izpod katerih se tiho kaplja za kapljo pririne in potem v ozki stružici z lahnim šumom ena drugo dalje in dalje podi:  tam mimo skal drži malo uhojena pot, kravji stezi podobna čez hribe. Hodijo tod Obrščanje in drugi iz obližja malokdaj. Le kadar se kak gospodar napoti peš v daljni semenj po voli in hoče najbližjo pot čez hribe ubrati, krene jo tod tja. Skoro nikoli pa nobenemu na misel ne pride, da bi ponoči sam šel mimo samotnega znamenja, vegastega križa in »grmade«, ki že od nekdaj tu stoji in je zaradi pravljice in raznih ostrašljivih reči, katere je ta in oni tu videti hotel, med narodom na slabem glasu. Bil je namreč na tem mestu pred več in več leti neki kramar ubit. Ker je pa nesrečni mož moral imeti kakove grehe nad seboj in neznan tolovaj ni za maše dal, strašil je ubiti kramar nekatero mesečno in temno noč po brezju in celo doli na travniku je včasi kdo mislil videti dolgo, črno podobo s krošnjo in podkovano gorjačo stati med vrbovimi grmi.

V tem glasovitem kotu tedaj bi bil tistega večera človek videl desetega brata, kako je, pod robidovim grmom čepe, s klinom jamo v zemljo kopal. Mesec se je bil ravno prikazal izza vzhodnih hribov in obseval samotnega človeka pri njegovem neznanskem delu tik lesenega križa.

Bilo je mrzlo, Martinku so se tresla kolena in večkrat je prenehal, odložil svojo nespretno leseno kopačo in si mel roke, da bi prste ugrel.

»Vrag! Dve pedi globoko, zadosti je, kaj bi zmrzoval!« zagodrnja kopač, izvleče iz nedrja vrečico, odvozla motvoz, vzame nekaj denarja ven, drugo pa vrže v izkopano kotanjo.

»To bo zaklad!« pravi in se smeje tako na glas, da se lastnega jeka ustraši. Vstane in pogleda okoli. Le vodica je lahko šumela pod njim in razen njega, drevja in na pol podrte podobe križanega Zveličarja ni bilo čuti in videti ni živega ni mrtvega. Kotanja je bila kmalu zasuta. Vrh prsti položi Martinek travnato ježo in potem zagrne mesto z odrasleki robidovega grma.

»Na, leži do jutri večer, da te s Krjavljem in Franceljnom za doto vzdignemo, in, če ima škrat toliko moči, da bo cvenk in žvenk v žeblje ali oglje spremenil, naj bo, to veselje mu že privoščim.

Kvas o Manici v pismu
Nočem poskušati, kako bi ti na papir narisal njeno podobo, zakaj beseda je okorna, pero bi jo bolj kazilo kakor slavilo. Celo ko bi bil slikar, ne bi mogel temu obrazu vdihniti tiste blagosti in tiste srčne dobrote, katero človek spozna, ako je bil nekaj časa ž njo vkup. Zares menim, da  omenjenemu srečnemu mladeniču zavidam ta biser, katerega morda ne bo tako vreden, kakor zasluži, in zato morda ne ve in ne bo vedel, kaj bo dobil na svetu.
Kvas, Manica
Nande moj! Kje so besede, da bi ti povedal, kako mi je srce bilo, ko je ravno ona to spregovorila! Kako mi je kri šla v glavo, kako se mi je zagrnilo pred očmi, kako mi je splaval vsak pomislek tistega razuma, zaradi katerega do sedaj sam sebe nisem poznal!

Dasi mi je zastavila ono vprašanje kakor v šali in s svojim ljubezenskim smehljajem, zazdelo se mi je, da se ji je glasek malo tresel, da se ji je lice malo oživilo, oko hotelo pobesiti se –  in, prijatelj, to mi je bilo dovolj, kakor blisk me je prešinila misel, da bi mi ona lahko vračala tisto čut, ki sem jo jaz čutil, pa zatiral.

Nisem v tem hipu mislil, kaj sem, kaj imam, nisem mislil na njenega očeta niti na svet, ena misel je prodrla  in zatrla vse druge, in to je bila ona.

Ne morem povedati, kaj sem govoril, kako sem se obnašal, ali nerodno ali udvorno; le to vem, da me je bila glava popustila, da je srce govorilo namesto nje, da sem jo za roko prijel, da mi jo je pustila, da sem ji povedal več, kakor sem sam vedel do tedaj.

Majhno je manjkalo
… »Majhno je manjkalo, kar mi niso jest rekli, dejal je in je bil vendar lačen. Majhno je manjkalo, da te ni marala, pa je vendar ne boš imel; vse je manjkalo! Vidiš, kaj deseti brat zna, ki te ima tako rad ko trn v peti!«
Krjavljeve modrosti
… »Tako sem jim bil povedal in malo so šobo napeli in dejali: Krjavelj, pravijo, Krjavelj, zakaj ni Boga v tvoji kleti? Poprej si oprav povedal, da je povsod, zakaj bi ga v tvoji kleti ne bilo. Jaz pravim: Zato ni Boga v moji kleti, ker nobene nimam. Tačas so se mi smejali.«

»Zato, ker si jim dobro povedal.«

Krjavljeva hiša
Krjavljeva hiša je njegovega lastnega dela, tedaj ji ne moremo zameriti, če ni po nobenem pravilu stavljena. Ko se je bil ta mož za trdno namenil stanovanje zase napraviti, ni se najprvo usedel in mislil, kak črtež bi si naredil, po katerem bi potlej skladal, temveč vgozdil je v zemljo štiri stebre pokončnike, prevezal te z vprečnjaki, na vsakem koncu brano vtvoril in vrh vsega sleme obesil; vse to je delal, ne da bi bil vedel, kaj bo iz tega postalo, ali hlev ali hiša ali oboje. Kakor vsak, ki dom dela, želel je Krjavelj, da bi hitro izdelal, pa hotel je tudi, da bi bilo dobro. Za lepoto mu je že ni bilo toliko, več za gorkoto. Začel je med tramovi pokončnjaki zidati, ali bolj prav, prostor zadelovati. Pa dasi se je ilovnati zid precej hitro vzdigoval od tal, zdelo se mu je vendar vse to dolgočasno, zato je naložil v zid panjev, goli, okornih skal in vsega. Zato še zdaj, ko Krjavlja več ni, niso stene gladke. Streha je bila sicer le ena, pa mnogovrstna, kajti Krjavelj je pokril nekoliko s slamo, nekoliko z mahom, nekoliko z deskami ali s pazderjem, po vrhu pak je imel naloženo kamenje in stara kolesna platišča, da mu ne bi sapa  strehe strgala. Ker Krjavelj ni bil nobene kamenite vloge v zemljo postavil, poobesila se je bila njegova hiša tako na zapadno stran sveta, da je Lovre, stopivši skozi duri, malo mislil, ali si je človek tu življenja v svesti ali ne.

Še bolj čudno je bilo to stanovanje znotraj; kajti bilo je tukaj vse v enem, hlev, izba, kuhinjska shramba in klet.  V enem kotu sta bili privezani dve kozi, v drugem je bilo natovorjenih dokaj črnih piskrov krompirja, koškov za smolo in druge ropotije. Tam v poslednjem kotu pak je na slami ležal Martinek Spak.